DDV v Sloveniji: kdaj v sistem DDV in kako izdajati račune
DDV v Sloveniji je tema, ki jo skoraj vsak podjetnik prej ali slej odpre z istim vprašanjem: "Ali se me to sploh tiče?" Če izdajate račune v Sloveniji, kupujete storitve iz tujine, prodajate v EU ali se vaš promet približuje zakonskemu pragu, je odgovor skoraj vedno da.
Dobra novica je, da osnovna logika DDV ni tako zapletena. Slaba novica pa je, da je dovolj nekaj napačnih predpostavk, da zamudite identifikacijo, izdate napačen račun ali spregledate obveznost obračuna DDV pri storitvah iz tujine.
Ta vodič je namenjen predvsem samostojnim podjetnikom, freelancerjem, popoldanskim s.p.-jem in manjšim d.o.o.-jem, ki želijo razumeti praktična pravila brez nepotrebnega davčnega žargona.
V tem članku:
- Kaj je DDV
- Kdaj morate v sistem DDV
- Kaj pomeni atipični davčni zavezanec
- Katere stopnje DDV veljajo v Sloveniji
- Kako se spremeni izdajanje računov
- Kdaj lahko odbijate vstopni DDV
- Najpogostejše napake
- Kratek kontrolni seznam
Kaj je DDV
DDV pomeni davek na dodano vrednost. To je davek na potrošnjo, ki ga končni kupec praviloma plača v ceni blaga ali storitve, podjetje pa ga obračuna, evidentira in nakaže državi.
Če ste identificirani za DDV, na svojih računih praviloma zaračunate DDV kupcu, hkrati pa lahko pod pogoji zakona odbijate DDV, ki ste ga plačali ob nakupih za svojo dejavnost. V praksi to pomeni, da državi plačate razliko med obračunanim in odbitnim DDV.
Poenostavljeno:
- na izdanem računu kupcu obračunate DDV,
- pri določenih prejetih računih si lahko DDV odbijete,
- FURS-u poračunate razliko.
DDV zato ni enak vašemu prihodku in tudi ni enak vašemu strošku v vsakem primeru. Je predvsem davčna obveznost, ki jo morate pravilno voditi.
Kdaj morate v sistem DDV
To je najpomembnejše vprašanje za večino malih podjetnikov.
Po trenutno objavljenih pravilih FURS in SPOT velja naslednje:
- če v tekočem koledarskem letu na ozemlju Slovenije presežete 60.000 EUR letnega prometa, vendar ne presežete 66.000 EUR, morate pravočasno oddati obrazec
DDV-P2, identifikacijo pa morate imeti najkasneje s 1. januarjem naslednjega koledarskega leta, - če v tekočem koledarskem letu presežete 66.000 EUR letnega prometa na ozemlju Slovenije, morate DDV identifikacijo pridobiti že za mesec, v katerem ta prag presežete,
- v sistem lahko vstopite tudi prostovoljno, čeprav ste pod pragom.
To je pomembno, ker podjetniki pogosto še vedno operirajo s starim pragom 50.000 EUR. Ta podatek za današnja pravila ni več aktualen. Za članek so bili preverjeni aktualni javno objavljeni podatki na dan 6. aprila 2026.
Praktičen primer
Če kot s.p. do 15. oktobra 2026 ustvarite 61.500 EUR prometa v Sloveniji, vendar do konca leta ne presežete 66.000 EUR, morate pravočasno urediti identifikacijo, DDV pa praviloma začnete obračunavati s 1. januarjem 2027.
Če pa bi 12. novembra 2026 presegli 66.000 EUR, identifikacije ne morete več odlagati do naslednjega leta. V sistem morate vstopiti že za mesec preseganja praga.
Kaj pa prostovoljni vstop?
Tudi če ste pod pragom, se lahko v sistem DDV vključite prostovoljno. To je lahko smiselno, kadar:
- imate veliko stroškov z DDV in želite odbijati vstopni DDV,
- poslujete predvsem z drugimi podjetji, ki si DDV lahko odbijejo,
- želite delovati bolj primerljivo z večjimi poslovnimi partnerji.
Po podatkih SPOT morate prostovoljno izbiro uporabljati najmanj tekoče in naslednje koledarsko leto. Prostovoljni vstop torej ni nekaj, kar bi izbrali samo za en mesec in nato preklicali.
Kaj pomeni atipični davčni zavezanec
To je izraz, ki povzroča največ zmede.
Atipični davčni zavezanec je poenostavljeno nekdo, ki ni v celoti v rednem sistemu DDV za vse domače dobave, se pa mora identificirati za določene čezmejne transakcije. Najpogostejši primer je mali podjetnik, ki v Sloveniji še ni redno identificiran za DDV, prejema pa storitve iz tujine, kjer velja obrnjena davčna obveznost.
Tipični primeri:
- zakup oglasov pri
Google Ads,Meta AdsaliLinkedIn Ads, - naročnina na tujo programsko opremo za podjetje,
- prejem storitev od izvajalcev iz druge države EU.
V takem primeru lahko nastane obveznost identifikacije za namene DDV, čeprav ste po domačem prometu še pod pragom. FURS v svojih pojasnilih to opisuje kot identifikacijo z omejenim obsegom uporabe.
Ključna posledica je naslednja:
- od svojih običajnih domačih dobav v Sloveniji še naprej ne obračunavate DDV, dokler izpolnjujete pogoje za oprostitev,
- morate pa obračunati in poročati DDV za določene čezmejne transakcije.
To je točka, kjer veliko malih podjetnikov naredi napako. Mislijo, da jih DDV ne zadeva, ker so "pod pragom", nato pa mesece plačujejo tuje storitve brez pravilne identifikacije in poročanja.
Katere stopnje DDV veljajo v Sloveniji
V Sloveniji se DDV obračunava po različnih stopnjah, najpogosteje pa boste v praksi srečali:
- 22 % kot splošno stopnjo,
- 9,5 % za določene kategorije blaga in storitev,
- 5 % za nekatere posebej določene primere.
Za veliko storitvenih dejavnosti, svetovanje, marketing, programiranje, oblikovanje in podobne storitve bo v praksi relevantna predvsem 22-odstotna stopnja.
Če prodajate izdelke ali opravljate dejavnost, kjer bi lahko veljala nižja stopnja, tega ne preverjajte po občutku. Napačna stopnja DDV je ena bolj neprijetnih napak, ker razlika pogosto bremeni vas, ne kupca.
Kako se spremeni izdajanje računov
Ko ste identificirani za DDV, račun ni več samo seznam storitev in končni znesek.
Na računu morate med drugim paziti na:
- pravilne podatke izdajatelja in kupca,
- svojo DDV številko,
- datum izdaje in datum dobave, če se razlikujeta,
- davčno osnovo,
- uporabljeno stopnjo DDV,
- znesek DDV,
- pravilen skupni znesek za plačilo.
Pri določenih čezmejnih transakcijah DDV na računu ni obračunan na klasičen način, ampak mora račun vsebovati pravilno klavzulo glede obrnjene davčne obveznosti ali oprostitve. To je še posebej pomembno pri storitvah za davčne zavezance iz drugih držav EU.
Če prodajate slovenskemu končnemu kupcu v Sloveniji, je zgodba praviloma preprosta: obračunate ustrezni DDV in ga pokažete na računu. Če pa izdajate račun podjetju iz druge države EU, morate najprej vedeti, kdo je kupec, kje je kraj obdavčitve in ali se uporabi mehanizem reverse charge.
Kdaj lahko odbijate vstopni DDV
Ena glavnih prednosti vstopa v sistem DDV je pravica do odbitka vstopnega DDV.
To pomeni, da si lahko pod zakonskimi pogoji odbijete DDV od nabav, ki jih uporabljate za svojo obdavčeno dejavnost. Tipični primeri so:
- nakup računalnika za delo,
- poslovna programska oprema,
- oprema za pisarno,
- zunanje storitve, vezane na dejavnost.
Toda tu velja več omejitev, kot podjetniki pogosto mislijo. Samo to, da na računu piše DDV, še ne pomeni, da si ga smete avtomatično odbiti. Pomembno je:
- da je nakup dejansko povezan z opravljanjem obdavčene dejavnosti,
- da imate pravilen račun,
- da ne gre za kategorijo, kjer je odbitek omejen ali izključen.
Pri atipični identifikaciji je treba biti še posebej previden, ker taka identifikacija ne pomeni nujno enake pravice do odbitka kot redna identifikacija za vse transakcije. To področje je dovolj tehnično, da je pri večjih zneskih smiselno preverjanje pri računovodji.
Najpogostejše napake
1. Pod pragom ne pomeni, da DDV ni pomemben
Veliko podjetnikov misli, da se DDV začne šele, ko promet enkrat preseže limit. V resnici vas DDV lahko doseže prej zaradi EU storitev, pridobitev blaga ali prostovoljne identifikacije.
2. Zamenjevanje atipične in redne identifikacije
To sta različna položaja z različnimi posledicami. Če ste atipični zavezanec, to še ne pomeni, da morate na vse domače račune v Sloveniji avtomatično dodajati DDV.
3. Napačna stopnja DDV
Posebej nevarno je, ko podjetnik uporabi nižjo stopnjo samo zato, ker jo je videl pri podobni dejavnosti. Stopnja je odvisna od konkretne vrste dobave, ne od občutka, da je nekaj podobno.
4. Nepravilen račun za EU stranko
Če poslujete s podjetjem iz druge države EU, je treba preveriti njegovo DDV številko, pravila kraja obdavčitve in ustrezno besedilo na računu. Napake tukaj hitro vodijo do popravkov, dodatnih pojasnil in zamud.
5. Odbitek DDV pri stroških zasebne porabe
Če nakup ni res poslovni ali je mešan, odbitek DDV ni avtomatičen. To velja še posebej pri stroških, kjer se poslovna in zasebna raba hitro prepletata.
6. Zamujena poročanja in evidence
FURS od davčnih obdobij od 1. julija 2025 dalje zahteva elektronsko predložitev evidenc obračunanega in odbitka DDV. DDV ni več samo vprašanje, ali ste pravilno izdali račun. Gre tudi za pravočasno in pravilno evidenco.
Kratek kontrolni seznam
Če vodite manjše podjetje ali s.p., si postavite teh sedem vprašanj:
- Ali sem v tekočem koledarskem letu že blizu 60.000 EUR prometa v Sloveniji?
- Ali obstaja možnost, da bom še letos presegel 66.000 EUR?
- Ali kupujem storitve od ponudnikov iz tujine?
- Ali izdajam račune podjetjem v drugih državah EU?
- Ali vem, katera stopnja DDV velja za moje storitve ali izdelke?
- Ali moji računi vsebujejo pravilne DDV podatke in klavzule?
- Ali imam urejene evidence in roke za poročanje?
Če pri katerem od teh vprašanj niste povsem prepričani, je to že dovolj dober signal za preverbo.
Zaključek
DDV v Sloveniji ni tema, ki bi jo bilo pametno reševati zadnji trenutek. Najdražje napake se skoraj nikoli ne zgodijo zato, ker podjetnik ne bi želel ravnati pravilno, ampak zato, ker je predolgo mislil, da se ga tema še ne tiče.
Za večino malih podjetnikov je najbolj praktičen pristop ta:
- redno spremljajte promet,
- ločite domače dobave od čezmejnih storitev,
- ne zamenjujte atipične in polne DDV identifikacije,
- pri prvem resnem dvomu preverite položaj, še preden izdate ali prejmete napačen račun.
Če želite poleg DDV bolje razumeti tudi širšo obremenitev podjetniškega dela, preverite naš kalkulator za s.p.. Za primerjavo neto prejemkov pri različnih oblikah dela pa je uporaben tudi kalkulator dohodnine.
Ta članek je informativne narave in ne nadomešča individualnega davčnega svetovanja. Pri konkretnih poslih, večjih zneskih ali mešanih primerih je smiselno uporabiti uradna pojasnila FURS oziroma preveriti položaj pri računovodji.